Zavod za izobraževanje delavcev
Miklošičeva cesta 26
1000 Ljubljana
Tel: 01 257 21 83, 041 202 898
Faks: 01 257 21 84
Plačilo prispevka za izobraževanje se lahko šteje za davčno priznan odhodek
Plačilo prispevka za izobraževanje delavcev se delodajalcu lahko šteje za davčno priznan odhodek.
Od DURS smo 4. marca 2010 prejeli dopis številka 4200-16/2010 01034 – 02 odgovor na vprašanje, ali se plačilo prispevka za izobraževanje delavcev obravnava kot davčno priznan odhodek.
Plačilo prispevka za izobraževanje delavcev se delodajalcu lahko šteje za davčno priznan odhodek, če se sredstva dejansko zbirajo in bodo porabljena za izobraževanje delavcev, ki je povezano z opravljanjem dejavnosti tega delodajalca.
Po določbah ZDDPO-2 glede priznavanja prihodkov in odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove, ki se po določbi drugega odstavka 48. člena ZDoh-2 uporabljajo tudi za zasebnika, če ta zakon ne določa drugače, se izvirno priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.
V skladu s temeljnim načelom priznavanja odhodkov za davčne namene, ki ga določa 29. Člen ZDDPO-2, se za ugotavljanje dobička v davčnem obračunu priznajo odhodki, potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti oz. da niso skladni z običajno poslovno prakso. Obstoj navedenih dejstev in okoliščin se ugotavlja od primera do primera, kar zahteva, da se obravnavajo in presojajo posamično.
Glede na navedeno se stroški prispevkov za izobraževanje delavcev, če se zbrana sredstva porabijo za izobraževanje, ki je povezano s poslovanjem in opravljanjem dejavnosti delodajalca, štejejo za odhodke, ki so potrebni za opravljanje dejavnosti, in se zato lahko obravnavajo kot davčno priznani odhodki.
Dodajamo, da se morebitni drugi stroški, ki jih zagotavlja delodajalec kot ugodnosti (bonitete), ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, priznajo kot odhodek, če so obdavčene po zakonu, ki ureja dohodnino (2. točka drugega odstavka 30. člena v povezati s tretjim odstavkom 35. člena ZDDPO-2)