SKUPAJ OZDRAVIMO DELOVNO MESTO

6. novembra 2015 je bila v okviru projekta »SKUPAJ – gradniki zdravja« organizirana problemska konferenca. Projekt na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016  ZZZS izvajajo Podjetniško trgovska zbornica pri GZS, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije in Sindikat delavcev trgovine Slovenije.

Mag Brane Lotrič, predsednik upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice pri GZS je povzel cilje projekta: izdelava spletenega orodja OiRA za izdelavo ocene tveganja za mesarje, peke in trgovce, 10 delavnic po Sloveniji o promociji zdravja na delovnem mestu v mikro in malih podjetjih, dve konferenci, zloženka in spletna stran. Delodajalec potrebuje zdravega in dobrega delojemalca, zato je potrebno vlagati v delojemalce. Investicija v zdravje se povrne do petkrat in brez dobrega delojemalca ni uspešnega podjetja.

Vesna Stojanovič, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije je dejala, da je za znižanje stroškov bolniških odsotnosti do 30 dni, ki znašajo 40 milijonov €, potrebno povečati sodelovanje med delodajalci in delojemalci pri promociji zdravja na delovnem mestu. V mikro in malih podjetjih se meje med poklici brišejo, zato je potrebno več pozornosti nameniti varnosti na delovnem mestu in promociji zdravja. Na delojemalca je potrebno gledati kot na najpomembnejši člen v verigi dela.

Peter Jančar, predsednik Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, je dejal, da je delo vrednota, ki vpliva na zdravje. Pozitivna plat dela je, da je dober delavec delodajalcu v oporo, delodajalcu pa mora biti v oporo tudi država. Negativni vplivi dela slabšajo medsebojne odnose, povečujejo obseg dela, stres in bolniško odsotnost. S sodelovanjem socialnih partnerjev, državnih in interesnih institucij lahko dosežemo več delovnih mest, več varnosti, manj absentizma in prezentizma.

Vsaka poklicna bolezen je preprečljiva, zato moramo zdraviti  delovno mesto in ne samo človeka, pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v predstavitvi poklicnih bolezni pekov, mesarjev in trgovcev. Od leta 2003 imamo Pravilnik o poklicnih boleznih, kjer je navedenih 200 različnih poklicnih bolezni. Za področje pekarstva, mesarstva in trgovine so poklicne bolezni povezane z mišično skeletnim sistemom, zato je zelo pomembno na kakšnih stolih sedijo zaposleni, na bolezni hrbtenice vpliva tudi dvigovanje bremen. Sindrom zapestnega prehoda je tipičen za peke in mesarje, ravno tako pa uporaba moči pri delu z roko in prsti (ročaj pri nožu, prisilna drža, vibracije strojev…), poškodbe ram (polnjenje polic….), zaradi stalnih obremenitev prihaja do obolenj kit, prihaja tudi do alergij (moka je močan alergen), peki in mesarji pa se soočajo tudi s hrupom na delovnem mestu. Preprečevanje poklicnih bolezni je povezano s prilagoditvijo delovnega mesta delavcu in delu, ki ga opravlja (primerni stoli, višina delovnih pultov…) in ustrezni organizaciji dela, ki preprečuje, da delavci opravljajo ponavljajoče operacije dela. Primerjava bolniških odsotnosti med zasebnim in javnim sektorjem je pokazala, da je poškodb več v zasebnem kot v javnem sektorju. Bolniških odsotnosti je več v javnem sektorju, tudi več nege družinskih članov. Zaposleni v zasebnem sektorju podcenjujejo bolezni in simptome bolezni, tako je enaka oblika raka težje ozdravljiva za zaposlene v zasebnem kot za zaposlene v javnem sektorju, tudi infarktni so pogostejši v zasebnem sektorju.

OiRA je brezplačno spletno orodje za pripravo ocene tveganja, je dejal Lorenzo Munar, vodja projekta v Oddelku za preventivo in raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. OiRA je enostavno in brezplačno orodje, ki je v veliko pomoč mikro in malim podjetjem, ki predstavljajo večino gospodarskih subjektov. Mikro in mala podjetja imajo na voljo za izdelavo ocene tveganja omejena sredstva, so bolj občutljiva na svetovnem tržišču, tveganje za delovne nesreče je večje. S spletnim orodjem OiRA je od leta 2011 izdelava ocene tveganja približana potrebam delodajalcev in delojemalcev, na voljo je v 18 jezikih, za 85 sektorjev in v uporabi v 16 državah. V izdelavi so orodja še za 30 sektorjev, hkrati pa širijo tudi mrežo socialnih partnerjev v podporo OiRA. OiRA na skupni spletni platformi omogoča enostaven dostop in uporabo, hkrati pa uporabniku daje tudi izobraževalno in inovativno razsežnost, omogoča nadzor uporabe in doseganje drugih virov informacij.

Nataša Kramar iz zavoda Varen sem je predstavila delovanje orodja OiRA v Sloveniji od leta 2011. Uporaba orodja je bila potrjena na ekonomsko socialnem svetu, podpisnik z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Do sedaj je izdelanih 6 orodij, 10 pa jih bo izdelanih do konca leta 2016. Vsa orodja za izdelavo ocene tveganja pregleda in potrdi Inšpektorat za delo. Uporaba spletnega orodja povezuje delodajalce in delojemalce. Delojemalec dobro pozna svoje delovno mesto in uporaba OiRA delojemalca aktivno poveže z delodajalcem, delovnim procesom in hkrati poveča ozaveščenost o varnosti na delovnem mestu.

O preventivi na delovnem mestu za zmanjšanje absentizma in prezentizma je govorila Alenka Planinc Rozman iz plAnincA d. o. o. O prezentizmu govorimo takrat, ko smo na delu, čeprav smo bolni.  Po ocenah so stroški prezentizma kar ena in pol krat višji kot stroški bolniških odsotnosti. Potrebno je vložiti veliko dela v ozaveščanje o pomenu zdravja, spremeniti organizacijsko kulturo in veliko pozornosti nameniti izboljšanju odnosov na delovnem mestu. Raven absentizma in prezentizma je posledica neurejenih odnosov na delovnem mestu in izračuni oportunitetnih stroškov kažejo, da je vložek v preventivo in izboljšanje odnosov potreben.

Metka Penko Natlačen iz Pravne službe GZS je predavala o pomenu poznavanja Zakona o zdravju in varstvu pri delu za delodajalce. Zakon je v uporabi od leta 2011 in je posledica neustrezne uporabe starega zakona v praksi. Nov zakon je bil pripravljen na osnovi analize izvajanja starega zakona in zato uvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, ki vključuje tako telesno kot duševno zdravje. Delodajalcu pa omogoča, da se usposobi sam ali pa usposobi svojega zaposlenega za področje zdravja in varnega dela.

Branka Drnovšek Adamlje iz podjetja Konto + o je govorila o davčnem vidiku tega, kako zdravi zaposleni povečujejo dobiček. Promocija zdravja podjetje največ stane takrat, ko je delavec na bolniški. Če so v promociji zdravja pravilno navedene posamezne aktivnosti (stroški za fitnes, vikend oddihi…), so to davčno priznani odhodki, delavcem pa se ne štejejo v boniteto.

Problemsko konferenco je zaključil mag. Borut Brezovar s predavanjem »Aktivnosti za izdelavo načrta promocije zdravja na delovnem mesti za mikro in mala podjetja«. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur.l.RS, št. 43/11) nalaga delodajalcem, da morajo načrtovati in izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu, da morajo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. Delodajalec mora tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže zmanjšano izostajanje od dela, zmanjša se število delovnih invalidov,  zmanjša se fluktuacija, poveča se kakovost izdelkov in storitev. Promocija zdravja na delovnem mestu so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja na delovnem mestu, kar dosežemo s kombinacijo organizacijskih ukrepov (gibljiv delovni čas, delo na domu, možnosti za vseživljenjsko učenje…), ukrepov v izboljšanje delovnega okolja (skupni družabni prostori, popolna prepoved kajenja, spodbudno psihosocialno delovno okolje...) in individualnih ukrepov (športni tečaji, zdravo prehranjevanje, opuščanje kajenja, izleti, športni dogodki…). Delodajalec oblikuje delovno skupino, odgovorno za načrtovanje in izvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, določi tudi osebo, odgovorno za promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju. V fazi načrtovanja se pripravi analiza obstoječega stanja in nato se določijo prednostne naloge in opredelijo cilji. V fazi realizacije  programa je potrebno vključevati tudi zaposlene in jih motivirati. Program je potrebno po določenem obdobju analizirati in z doseženimi rezultati tudi seznaniti zaposlene in skupaj z njimi načrtovati nove aktivnosti.